CBD kapljice

CBD kapljice (15ml)

Še ni ocenjeno
Osnovna cena: 35,00 €
30,00 €
Privarčujete: -5,00 € (14%)

CBD kapljice - 6% CBD-ja. 15 ml

info_outline Celoten opis

 CBD Kapljice

CBD je nepsihoaktivna sestavina rastline konoplje, ki je zaradi številnih terapevtskih učinkov, v zadnjih letih vzbudila ogromno zanimanje med znanstveno ter medicinsko stroko. Počasi in vztrajno se učinkovine konoplje vračajo človeku, ki jih rabi.

CBD je le ena izmed mnogih aktivnih učinkovin, ki jih najdemo v konoplji, skupno imenovanih kanabinoidi. Vendar pa je ravno CBD tisti kanabinoid, kateremu pripisujejo največje medicinske koristi. Za razliko od psihoaktivnega THC-ja, CBD ni psihoaktiven in ne povzroča občutka “zadetosti”, še več, v bistvu CBD celo zavira psihoaktivne učinke THC-ja oz. deluje kot njegov antagonist. In ravno dejstvo, da CBD ne povzroča stranski učinkov, predstavlja izredno privlačno opcijo za vse ljudi, ki iščejo rešitev ali pomoč pri vnetjih, bolečinah, anksioznosti, obvladovanju stresa in številnim drugim vsakdanjimi težavami.

Kaj vse je klinično dokazano glede koristnosti  CBD  za naše telo:

  • za zmanjševanje bolečin
  • uravnava dnevno-nočni ritem in pomaga vzpostaviti ali obdržati notranje ravnovesje in s tem pripomore tudi k boljše-mu spancu
  • ima učinke proti tesnobi in pomaga telesu ostati v biokemijskem ravnotežju
  • vpliva na izločanja kortizola, stresnega hormona, in nam pomaga, da se bolje soočamo z dalj časa trajajočim stresom
  • zmanjšanje občutek tesnobe
  • deluje protivnetno
  • CBD uporabljajo (tudi) pri zdravljenju otrok, ki trpijo z epilepsijo.

V želji dodatne in objektivne informacije o CBD povzemamo članke ljudi- doktorjev, ki vsebinsko razumejo delovanje učinkovin iz konoplje. 

NA KAJ VPLIVA

Vpliva na nevrone, mišice, metabolizem, srce, možgane, krvni tlak ... Krajši je seznam tega, na kaj ne vpliva, in to ravno zato, ker uravnava druge signalne molekule in sisteme. Ve se, da ko endokanabinoidni sistem dobro deluje, uravnava nevrotransmitorje in vpliva na hormone, na presnavljanje sladkorja, na odziv na stres ... Ironično je, da je ravno v zdravstvu veliko odpora do uporabe rastlinskih kanabinoidov

Za CBD je namreč dokazano, da tudi če smo v stanju stresa, ki se mu seveda vedno ne moremo izogniti, zaščiti naše telo pred kortizolom, ki ga izločimo v stresnih situacijah, in zaščiti celice, da jih kortizol ne poškoduje. Tako če doživljamo stres, telo zaradi tega ne utrpi škode. Sploh je to pomembno, če stres traja dalj.

Predpisana zdravila velikokrat niso blagodejna za endokanabinoidni sistem, saj naslavljajo le simptome, telo pa vseeno ostane zunaj ravnovesja. Včasih celo dodatno rušijo endokanabinoidni sistem. Recimo paracetamol, ki ga lahko dajemo že dojenčkom in otrokom, vpliva na izločanje anandamida – našega lastnega kanabinoida. Zato je tudi potrebno paziti, ko se kanabinoidi kombinirajo z drugimi zdravili. Rastlinski kanabioidi, ki so v konoplji, so prisotni tudi v nekaterih drugih rastlinah, denimo v ameriškem slamniku, vendar v nižjem odstotku. Ti delujejo podobno kot naši lastni kanabinoidi in lahko deloma nadomestijo vlogo naših endokanabinoidih molekul, ko naš sistem ne deluje tako, kot bi si želeli. Bistvena prednost kanabinoidov je, da delujejo na ta krovni signalni sistem. To je tudi eden od razlogov, zakaj imajo tako širok spekter delovanja, saj ko so to začeli proučevati, so ugotovili, da vpliva skoraj na vse proučevane telesne sisteme.

VARNOST UPORABE

Kanabinoidi so ene najbolj varnih molekul, kar jih poznamo, čeprav se jih zaradi prohibicije in stigmatizacije boji veliko bolnikov kot tudi zdravnikov in strokovnjakov. Rastlino konopljo so obsodili za neresnične učinke, pridelavo pa  obdavčili. Sledila je opustitev pridelave in predelave konoplje. Moč kapitala kemične industrije je uspešno  uničila pridelavo konoplje po letu 1927. Medijski linč in strah ljudi je neupravičeno prisoten še danes. Razlogi za prepovedi niso v varnosti, razlogi so zaradi zaslužkov.

Kljub temu je potrebna posebna pozornost pri sočasnem jemanju z drugimi zdravili ter v primeru že obstoječih bolezni srca in ožilja. Vsekakor je najboljša pot, da se pri resnih obolenjih bolniki posvetujejo z zdravnikom ter da se terapija s kanabinodi spremlja. Učinkovite doze so namreč zelo individualne in jih je večkrat treba prilagajati, zato je dobro, da se pacienti tega zavedajo in terapijo spremlja zdravnik. V Evropi se soočamo z veliko ovirami pri uporabi nepsihotropnega kanabinoida, kanabidiola ali CBD, te so se še povečale, ko so v Ameriki ugotovili, da se v tistih zveznih državah, kjer imajo zakonodajno, urejen dostop do konoplje, predpišejo veliko manj antidepresivov, uspaval in protibolečinskih zdravil. Te skupine zdravil spadajo med najbolj dobičkonosne v farmacevtski industriji in konkurenca v obliki rastline, ki lahko zraste vsepovsod, ni bila dobro sprejeta.

Moramo vedeti, da so te molekule – kanabinoidi – podobne tistim v konoplji, ljudem lastne molekule, ker tudi mi proizvajamo kanabinoide, pravzaprav ne samo ljudje, ampak tudi vsi preostali vretenčarji. Se pravi, da imamo vsi vretenčarji endokanabinoidni sistem in te molekule v našem telesu delujejo kot nekakšen SOS-sistem. To pomeni, da kadarkoli je v našem telesu karkoli izven ravnovesja, bodisi da se fizično poškodujemo ali imamo emocionalni stres ali karkoli podobnega, proizvedemo te molekule. Njihova naloga je predvsem, da nas zaščitijo. Za imunski sistem natančno vemo, da se ta sistem aktivira, ko se srečamo z bakterijami, virusi, paraziti. Endokanabinoidni sistem pa je v bistvu kot krovna zaščita pred vsem, kar se nam lahko zgodi. Aktivira se, ko recimo jemo hrano, ki ima preveč pesticidov, vdihnemo zrak s toksini, sicer pa, ko je naše telo v redu in ni v nekem izrednem stanju, teh molekul ne proizvajamo. Vendar če pogledamo tipičen dan sodobnega življenja, je hitro jasno, da imamo velikokrat že v enem samem dnevu več stresov in proizvedemo več kanabinoidov, kot so jih pred 100 leti morda v enem tednu ali mesecu. Zato se dogaja, da ta sistem ne zmore vseh izzivov in ne opravlja več svoje naloge. To ravnovesje se poruši in lahko se zgodi, da organizem začne proizvajati te molekule tudi, ko jih ne potrebujemo, ali pa jih ne proizvaja takrat, ko jih potrebujemo. Po biološki hierarhični lestvici kaže, da je med signalnimi molekulami, hormoni in nevrotransmitorji endokanabinoidni sistem najvišje, saj uravnava tako hormone kot nevrotransmitorje. In ko se ta sistem zruši, je podobno kot domino efekt –začnejo se spremembe tudi na drugih bioloških sistemih. To na dolgi rok lahko vodi v razvoj kroničnih bolezni, od več faktorjev pa je odvisno, kako se to pokaže pri posamezniku. Pri nekaterih so to karcinomi, pri drugih kronične vnetne bolezni, izgorelost ... Ve pa se, da ima naš endokanabinoidni sistem pri tem ključno vlogo.

Predpisana zdravila velikokrat niso blagodejna za endokanabinoidni sistem, saj naslavljajo le simptome, telo pa vseeno ostane zunaj ravnovesja. Včasih celo dodatno rušijo endokanabinoidni sistem.

Skupina  šestih slovenskih doktorjev navaja v prispevku, ( objavljeno – ICANNA v letu 2020)  med drugim naslednje:

CBD pokazal kot učinkovit in dobrodejen pri mnogih stanjih in simptomnih,povezanih z imunskim sistemom. Denimo pri revmatoidnem artitisu, kjer je oralna uporaba CBD uspešno zaustavila napredovanje bolezni in zaščitila sklepe pred obsežnimi poškodbami. Tudi lokalno je nanos CBD v obliki gela zmanjšal vnetje, oteklino, občutljivost sklepov in bolečino. CBD je bil zelo učinkovit pri zgodnjih fazah osteoartitisa, kjer je preprečil poškodboživčevja in bolečino, ki sta običajno povezana s potekom te bolezni. Pri pacientih,okuženih z virusom HIV,so ugotovili več mehanizmov pozitivnega delovanja kanabinoidov. Virus vstopa v imunske celice tudi preko CB2 receptorja in če je le-ta zaseden, manj virusov lahko vstopi v celice (do 40% manj okuženih imunskih celic). Kanabinoidi zaščitijo limfoidno tkivo v črevesju, ki je virusna tarča že v zgodnjih fazah okužbe. Tako so dokazali manj vnetja, nižje virusno breme in več zdravih imunskih celic pri tistih, ki so uporabljali kanabinoide. Poleg tega so kanabinoidi preprečevali kognitivni upad pri kasnejših stadijih bolezni ter depresivna in anksiozna stanja. Izgubo apetita se uspešno tretira s kanabinoidi in je med redkimi sprejetimi indikacijami za uporabo kanabinoidov v medicini. Zanimiv primer je tudi uporaba CBD pri bolezenipresadka proti gostitelju (Graft Versus Host Disease –GVHD). THC inCBD sta pokazala obetavne učinke na izgubo telesne teže, manj tkivnih poškodb in preživetje. Uporaba CBD v dozah 300 mg/dan,začenši sedem dni pred transplantacijo in z nadaljevanjem tridesetdni po njej, je znatno znižalaresnost in pojavnost zGVHD. Klinične študije so pokazale, da je kombinacija CBD s standardno GVHD profilakso varna in učinkovita strategija za zmanjševanje incidence akutne GVHD. Kanabidiol nima izrazitega protivirusnega delovanja, je pa učinkovit pri nekaterih virusih. Med drugim je dobro proučeno njegovo protivirusno delovanje proti virusom hepatitisa. Ugotovili so, da je CBD učinkovit proti virusu hepatitisa C, kjer za več kot 85% zmanjša razmnoževanje virusa, ni pa imel protivirusnega učinka proti virusu hepatitisa B (Lowe, 2017). To je le nekaj primerov (sevedabi jih lahko še naštevali), vendar najbrž dovolj, da se argument,da ni proučenih vplivov CBD na imunski sistem,ovrže.

 


Na voljo ni mnenja za ta izdelek.